Opis Cerkva

ŽUPNIJSKA CERKEV SVETEGA JAKOBA, st., apostola, v Škofji Loki

  • ŽUPNIJA ŠKOFJA LOKA je nastala iz prafare v Stari Loki. Kot samostojna župnija je bila ustanovljena leta 1804, ima pa dolgo predzgodovino (kot vikariat z lastnim duhovnikom je že od 1262). Prva pisna omemba cerkve je iz leta 1271.
  • Sedanja cerkev je bila zgrajena v 15. st. in predstavlja tipično slovensko DVORANSKO GOTIKO. Zvonik (1532) je visok 56 m, v njem pa so štirje bronasti zvonovi. Na zahodni strani je bila leta 1870 prizidana pseudogotska lopa po načrtih domačina Janeza K. Molinara.
  • V PREZBITERIJU izstopa mogočen kip glavnega zavetnika cerkve, SV. APOSTOLA JAKOBA, starejšega. Njegov god obhajamo 25. julija.  Kip obdajajo: sv. Peter (s ključi), sv. Matej (s knjigo), sv. Janez (s kelihom) in sv. Pavel (z mečem). Pod njimi sta na slikah upodobljena slovenska blažena: bl. Alojzij Grozde (levo) in bl. Anton Martin Slomšek (desno). Skrita za slavolokom sta kipa sv. Roka (s psičkom) in sv. Sebastjana (s puščicami).
  • REBRASTO OBOKAN STROP LADJE je iz leta 1471. Na KAMNITIH RELIEFNIH SKLEPNIKIH so podobe svetnikov, simboli posameznih plemenitih družin ter obrtnikov (cehov) ali pa le ornamenti. Polja med rebri so leta 1931 nekatera restavrirali (akademski slikar Matej Sternen), druga pa na novo poslikali z ornamenti (Ciril Križnar). Na slavoloku ob vstopu v prezbiterij je iz  istega časa freska Kristusa Kralja (akademskega slikarja Slavka Pengova).
  • STRANSKA OLTARJA iz črnega marmorja (1700) sta delo Mihaela Kuša. Slika v levem stranskem oltarju predstavlja Jezusa na Oljski gori. Pod njo je TABERNAKELJ, ki je izdelan iz belega kararskega marmorja okoli 1860. Na desnem stranskem oltarju je upodobljena sv. Katarina Aleksandrijska – ob straneh pa sta kipa sv. Barbare (na levi) in sv. Lucije (na desni).
  • LEVA STRANSKA KAPELA s KRSTILNICO in BOŽJIM GROBOM ter VSI LESTENCI so izdelani v letih 1951 – 1954 po načrtih arhitekta dr.  JOŽETA PLEČNIKA, prav tako tudi Križani, obdan z dragocenimi kamni, na desni strani slavoloka. Pod njim stoji kip Fatimske Marije, ki je bil leta 2008 prinešen iz Fatime na Portugalskem.
  • V DESNI STRANSKI KAPELI je velik MISIJONSKI KRIŽ (1890) in kipa apostola Janeza in Žalostne Matere Božje. Nad spovednico je kip sv. Jožefa, njej nasproti pa kopija slike Marije Pomagaj z Brezij, delo Mirka Šubica (okvir pa rezbarja Maksa Berganta).
  • BARVNA OKNA so delo akademskega slikarja Staneta Kregarja. Izdelana so bila med leti 1961 in 1975.
  • KRIŽEV POT je (okoli 1880) naslikal Jožef Plank z Dunaja.
  • ORGLE (1932) s 23 registri so pnevmatske, delo Franca Jenka iz Šentvida.

Cerkev je odprta ves dan. Pričakuje se, da bodo obiskovalci spoštovali svetost prostora (imeli primerna oblačila, ne uživali hrane, ne vodili v cerkev živali) ter ohranjali tihoto in zbranost. Če je skupina organizirana, je za vedenje obiskovalcev v cerkvi odgovoren vodič. Dana je možnost avtomatske osvetlitve cerkve.

… in še najpomembnejše: CERKEV JE NASELJENA, SAJ V NJEJ PREBIVA JEZUS – ŽIVI BOG V NAJSVETEJŠEM ZAKRAMENTU. NJEMU NAJ BO ČAST IN SLAVA VEKOMAJ!

PODRUŽNIČNE CERKVE

Župnija Škofja Loka ne obsega le (dobre tretjine) mesta Škofja Loka, pač pa tudi precejšnje ozemlje v Poljanski dolini – na obeh straneh Poljanske Sore. Njene meje potekajo preko Vincarij do Lubnika in naprej do Zadobja, se spuste v vas Log, se vzpno na Valterski vrh in se vijejo čez Polhovec, Presečje in Sv. Ožbolt na Tošč, od koder se čez Sv. Barbaro pod Osolnikom spustijo v Puštal.